 Ekonomija, ki je utemeljena na neprestani gospodarski rasti, hkrati pa ta rast povzroča vse večjo družbeno neenakost, ni vzdržna niti z okoljskega niti z družbenega vidika. Prav tako države s sebičnim ekonomskim ravnanjem, ki ga zagovarjajo s skrbjo za blaginjo lastnih državljanov (v resnici pa delujejo v interesu najbogatejših), povzročajo številne mednarodne konflikte in nekatera območja na Zemlji puščajo v globokem pomanjkanju. Ne gre samo za to, da takšen sistem ni dober; je resnično nevaren in ogroža prihodnost človeštva. Zato je naša dolžnost, da vzpostavimo pravičen ekonomski sistem na globalni ravni, ki bo utemeljen na resničnem mednarodnem sodelovanju in na globalni delitvi dobrin.
Če smo iskreni in pošteni, nam je enostavno jasno, da stalna gospodarska rast in s tem povezana neusmiljena tekma za globalne dobrine ter vse večja globalna neenakost povzročajo družbeno in okoljsko opustošenje. Če prištejemo še politične, vojaške in migrantske pritiske, ki so posledica takšnega stanja, ni nobenega dvoma, da bo naša prihodnost, če bomo nadaljevali po tej poti, kaj klavrna. Stvar zdravega razuma je, da začnemo razmišljati in delovati drugače. Ni ne idealistično in ne naivno, da na prvo mesto mednarodnih odnosov postavimo resnično sodelovanje in medsebojno delitev dobrin. Če postavimo interes človeštva – blaginja in mir za vse ljudi – na prvo mesto, potem je sodelovanje med državami nekaj najbolj razumljivega in naravnega. To ne pomeni, da s tem zanemarimo interese svoje države. Kajti interes človeštva je ključnega pomena za blaginjo in mir v sleherni državi sveta. Če pa vsaka država dela in skrbi samo zase in si prizadeva za čim večjo moč in bogastvo, to vedno počne v škodo drugih držav. Ko gre drugim državam slabo, pa to posredno ali neposredno škodi tudi sebičnim bogatim državam. To je še posebej očitno pri migrantski krizi. Ljudje bežijo v bogatejše države iz tistih držav, ki so opustošene v ekonomski in vojaški tekmi (ki gresta pogosto z roko v roki) za globalne dobrine. Zato je mednarodno sodelovanje, brez fige v žepu, nujno za blaginjo vseh. Bodimo pošteni in uporabimo prave besede: današnja globalna ekonomija je utemeljena na kraji dobrin. Bogate in močne industrijske države (ZDA, EU, Japonska in še nekatere druge države) kradejo naravne vire revnim državam. Ekonomski sistem je narejen tako, da to omogoča, in to s podporo politike ter zakonodaje. Nobena država na svetu ni samozadostna, zato je neka oblika izmenjave dobrin brez dvoma potrebna. Vendar ne v današnji obliki, ki je izrazito nepoštena in pisana na kožo najmočnejšim. Zato moramo danes v svetu, kjer nas bo že kmalu živelo osem milijard, oblikovati pravičnejši model delitve globalnih dobrin. Okvir za resnično mednarodno sodelovanje in medsebojno delitev dobrin že imamo. To je Organizacija združenih narodov (OZN), ki povezuje vse (priznane) svetovne države. V okviru te edine prave svetovne organizacije, ki združuje vse države sveta, bi se lahko dogovorili za mehanizem delitve ključnih globalnih dobrin, ki so »odgovorne« za zadovoljevanje človekovih osnovnih potreb. V okviru OZN bi lahko ustanovili novo agencijo, katere osnovna naloga bi bila vodenje skupnega sklada dobrin, v katerega bi sleherna država prostovoljno prispevala tiste dobrine, ki bi presegale njene potrebe, ter si iz sklada pridobila tiste dobrine, ki bi jih imela premalo. Mislimo predvsem na dobrine, ki so ključnega pomena za zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb, to so: hrana, neoporečna voda, oblačila, primerno bivališče, zdravstveno varstvo in osnovno izobraževanje. Osrednja naloga agencije bi bila koordinacija delitve dobrin med državami po načinu »dobrina za dobrino« (ang. barter). Menjava po načinu »dobrina za dobrino« pomeni, da bi se dobrine menjale neposredno med državami, vendar s posredovanjem agencije, ki bi imela »globalno sliko« vseh ključnih dobrin na planetu Zemlja. Morda se zdi ideja utopična in naivna, v resnici pa je utopično in naivno pričakovati, da bo današnja neusmiljena globalna tekmovalna ekonomija zagotovila pravičnost, trajnost in prihodnost človeštva ter našega skupnega planeta. Vir: EKONOMIJA DELITVE, uresničitev 25. člena v 21. stoletju Bolj podrobno o tematiki globalne delitve dobrin: PREDLOG ZA GLOBALNO DELITEV DOBRIN Comments are closed.
|