Od družine do človeštva

"Če se imenujete Indijec ali musliman, kristjan ali Evropejec ali kakorkoli drugače, ste nasilni. Ali veste, zakaj je to nasilno? Ker se ločite od preostalega človeštva. Če se ločite zaradi prepričanja, nacionalnosti, tradicije, povzročate nasilje. Človek, ki hoče razumeti nasilje, torej ne pripada nobeni državi, nobeni religiji, nobeni stranki ali delnemu sistemu. Zanima ga popolno razumevanje človeštva." Jiddu Krishnamurti.

Ko so Gandija vprašali, ali je hindujec, je odgovoril: "Ja, sem, prav tako pa sem tudi musliman, kristjan, budist in jud."

Zgodovina je pravzaprav povezana z razvojem našega zavedanja in poistovetenja z drugimi ljudmi in s svojim okoljem. Že dolgo družino doživljamo skorajda kot razširjeno osebnost. Kasneje smo se naučili pripadnosti tudi širšim skupnostim. Tako se danes čutimo ponosne pripadnike narodov in držav (negativna plat te pripadnosti se lahko izraža kot skrajni nacionalizem). Naslednji pomemben korak, ki ga šele moramo narediti, pa je poistovetenje z našo najširšo družino - človeštvom. Šele ko bomo človeštvo imel za svojo družino, nam bodo sodelovanje, medsebojna delitev in pravilni človeški odnosi postali nekaj samoumevnega. Enost človeštva pomeni živeti skupaj in ohranjati svojo osebno, družinsko in nacionalno identiteto.

Krishnamurti in Gandi sta vsak na svoj način povedala, da smo najprej ljudje. Da ni najprej "jaz", najprej moja država, moja vera, kultura, prepričanje itd. Najprej smo ljudje in najprej je človeštvo. Lahko smo kristjani, muslimani, judje, budisti; Slovenci, Hrvati, Avstrijci; Afričani, Evropejci ali karkoli pač smo. A najprej smo ljudje in kot taki enaki. Zato je v 1. členu Splošne deklaracije človekovih pravic zapisano: "Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni so z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje."

Videti v drugem brata je le drugačen izraz za razumevanje človeštva kot ene družine. Ko to zares doumemo, se nam ni treba pred nikomer klanjati in klečeplaziti, prav tako nam ni treba nikogar prezirati in zaničevati. In nobene pravice nimamo, da bi ekonomski sistem organizirali tako, da tekmujemo za skupne dobrine, ki jih je dovolj za vse, premalo pa za brezkončen pohlep nekaterih.

​Ko bomo v drugem videli brata, ko bomo človeštvo videli kot eno družino, bomo svoje ekonomske sisteme organizirali tako, da si bomo delili skupne planetarne dobrine za dobro vseh ljudi na Zemlji, na način, da jo ohranimo za prihodnje rodove. Najprej človek, najprej človeštvo, najprej Zemlja. Potem jaz, moj narod, moja država in tako naprej.​
​