Pariški podnebni sporazum, ki je bil sprejet leta 2015, je pomemben mednarodni dokument, ki zavezuje veliko večino svetovnih držav, da skupaj rešujejo podnebno krizo. Nastal je na podlagi znanstvenih ugotovitev (predvsem Medvladnega foruma za podnebne spremembe, IPCC) in številnih mednarodnih podnebnih konferenc (COP) v okviru Združenih narodov. Čeprav ta sporazum sam po sebi še ne pomeni rešitve podnebne krize, pa je vendarle pomemben korak k skupnemu reševanju perečih globalnih, torej skupnih problemov človeštva.
Od znanosti k rešitvam Velikanski korak k začetku reševanja podnebne krize so naredili znanstveniki v okviru Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC), ki je "znanstveno in medvladno telo pod okriljem Združenih narodov. Forum obstaja na zahtevo držav članic in naj bi zagotavljal kvalitetno, objektivno in znanstveno podlago za opazovanje podnebnih sprememb in ugotavljanje političnih in ekonomskih učinkov. Ustanovljen je bil leta 1988 s strani dveh organizacij Združenih narodov, Svetovne meteorološke organizacije (WMO) in Okoljskega programa Združenih narodov (UNEP), in kasneje potrjen s strani Generalne skupščine Združenih narodov z Resolucijo 43/53. Članstvo v IPCC je odprt za vse članice svetovne meteorološke organizacije (WMO in UNEP)." (Wikipedija) Četudi smo različnih filozofskih, političnih in drugih prepričanj ter pogledov na svet, pa bi morali biti v nečem enotni vsi ljudje in vse države - da ohranimo naš planet. Okoljsko vprašanje ni stvar naših prepričanj, ideologij, političnih usmeritev, temveč dejstev, ki nam jih ponujajo številni znanstveniki, ki delujejo v okviru Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC). Na politični ravni pa znanstvena dognanja IPCC skušajo v praksi izvajati preko vsakoletnih podnebnih pogovorov v okviru konference Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP): "Podnebni pogovori so znani tudi kot COP, kar je kratica za "Conference of Parties" oziroma "konferenca pogodbenic", zaporedna številka pa označuje število let, odkar je bila leta 1995 v Berlinu organizirana prva konferenca. Leta 2020 je bil podnebni vrh zaradi pandemije bolezni Covid‑19 preložen, zato je letošnji (2021) COP 26. po vrsti." (Greenpeace) Na podlagi ugotovitev IPCC je bil na konferenci COP21 v Parizu sprejet zavezujoč mednarodni sporazum oziroma Pariški podnebni sporazum: "Ob upoštevanju ugotovitev 5. poročila IPCC (AR5) je na 21. zasedanju pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja v Parizu (COP21) 195 držav sprejelo dolgoročni cilj ohraniti dvig povprečne globalne temperature občutno pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko dobo in nadaljevati prizadevanja, da se dvig temperature omeji na 1,5 °C v primerjavi s predindustrijsko dobo, saj bi se tako občutno zmanjšali tveganja in učinki podnebnih sprememb. Pariški sporazum je prvi univerzalni, pravno zavezujoči večstranski sporazum o podnebnih spremembah, ki pokriva skoraj vse svetovne emisije." (Umanotera) Skupaj za prihodnost Pariški podnebni sporazum je pomemben ne samo iz vidika reševanja podnebnih sprememb, temveč kaže na našo zmožnost, da vendarle delujemo enotno - kot ena človeška skupnost. Vsa naša raznolikost nas ne sme razdvajati, ko gre za skupne cilje. Na takšen način se torej lahko lotimo še drugih svetovnih problemov - lakote in revščine, migracij, onesnaženega okolja in tako naprej. Le skupaj lahko rešimo te velike probleme sodobnega človeštva. Comments are closed.
|
|