 Ekonomija delitve je postala priljubljena z razvojem spletnih platform, zaradi posledic velike finančne krize leta 2007 in kot odgovor na okoljsko krizo. Souporaba in delitev koles, avtomobilov, stanovanj, pisarniških prostorov, vrtov, gospodinjskih pripomočkov in drugega se je s pomočjo internetne tehnologije hitro razširila. Iz sprva dobrih in obetavnih pobud se je ideja medsebojne delitve kmalu komercializirala (npr. Uber, Airbnb) in postala le še eno orodje za kovanje dobička. Zato bi se morali vprašati, ali je to res prava ekonomija delitve, ki naslavlja ključne probleme sveta – revščino, lakoto, družbene konflikte, degradirano okolje in podnebne spremembe? Če želimo ugotoviti, kaj je resnična ekonomija delitve, moramo o tej zadevi globlje razmisliti in knjiga Mohammeda Sofiane Mesbahija Ekonomija delitve, inavguracija dobe srca nam je pri tem lahko v veliko pomoč.
Avtor knjigo razdeli na pet poglavij, katerih naslovi so že sami po sebi zelo razsvetljujoči: Kaj pomeni "medsebojna delitev", Od notranje k zunanji ekonomiji delitve, Duhovna vzgoja za umetnost bíti, Ezoterični pomen Združenih narodov, Problem moderne tehnologije ter priloga Ekonomija daru in neposredna menjava. Tako lahko hitro ugotovimo, da to ni običajno dolgočasna razprava o ekonomski teoriji, ampak navdihujoča kontemplativna razprava, ki presega ekonomsko področje in upošteva notranje vidike našega bitja in družbe. Kaj pomeni "medsebojna delitev"? Ekonomija delitve ni nekaj novega; nekaj, kar se je začelo z internetnimi tehnologijami. "V naših domovih in v vrstniških skupinah smo si od nekdaj delili, ne da bi potrebovali pametne telefone in visoke tehnologije," piše Mohammed S. Mesbahi. Če pa želimo spoznati globlji pomen načela medsebojne delitve, moramo najprej prepoznati njegovo nasprotje – komercializacijo, ki je "manipulativna, nemoralna in škodljiva za človeka ter nižja kraljestva narave". Nasprotno pa načelo delitve "temelji na pravičnosti, neškodljivosti, zavedanju, spoštovanju do drugega in volji do dobrega." Komercializacija spreminja naravne in družbene vire, človeške dejavnosti in odnose ter celo človeka samega v komercialne in s tem donosne priložnosti ne glede na ceno. Resnična ekonomija delitve zato danes prvenstveno naslavlja revne – saj so revni ljudje največje žrtve ekonomskega sistema, ki ga diktirajo sile komercializacije. Komercializacija ne deluje za potrebe vseh ljudi in okolja, temveč predvsem za dobiček in koristi majhnega odstotka vplivnih in premožnih ljudi. Od notranje k zunanji ekonomiji delitve Če človekovo življenje v sodobni družbi omejimo le na materialni ali zunanji vidik in zanemarimo tisti del našega bitja, ki ga lahko imenujemo notranji jaz ali duša, potem se to neizogibno odraža v vsakdanjem življenju človeštva. Pohlep, sebičnost, tekmovalnost in želja po bogastvu spadajo med naše zunanje oziroma materialne vidike, še posebej takrat, ko zanemarjamo ali potlačimo svoje notranje, duhovne lastnosti. Na žalost naša družba, predvsem pa ekonomski sistem, spodbuja in poveličuje te sebične materialne vidike. Vendar pa sočutje, skrb za druge, neškodljivost in volja do dobrega izražajo človekove prirojene duhovne lastnosti oziroma lastnosti srca. Tisočletja izražamo takšne lastnosti v naših družinah in majhnih skupnostih, medtem ko so skoraj v celoti neizražene na širši družbeni in globalni ravni. Ne moremo torej reči, da smo sočutni in nam je mar za druge, medtem ko naše komercialne poslovne prakse in naši potrošniški načini življenja prikrajšajo milijone celo za najosnovnejše dobrine. Globoko v sebi se zavedamo svoje povezanosti z vsemi drugimi ljudmi. Sposobni smo sočutja, "biti z drugim" in "ne povzročati škode", vendar se moramo te notranje lastnosti naučiti izražati navzven in jih integrirati v naše družbene sisteme, predvsem ekonomske – in ekonomija delitve je tista, ki v zunanjem okolju izraža človekove notranje kvalitete. Duhovno izobraževanje za umetnost bíti Današnji izobraževalni sistem nas vzgaja za življenje v tekmovalnem in sebičnem svetu, kjer štejejo le bogastvo, moč in uspeh. Ne izobražujemo pa se, "da bi delili dobrine s tistimi, ki imajo manj sreče kot mi". Mladi pridobijo veliko znanja na naravoslovnih, družboslovnih, ekonomskih in drugih področjih izobraževanja, o pomenu in namenu življenja samega pa vedo malo ali nič. Morda se kaj naučijo o umetnosti, ne vidijo pa, da je lahko tudi življenje samo umetnost. Še več, umetnost življenja je zunanji izraz umetnosti bíti oziroma samouresničitve. Spoznati moramo svojo božansko naravo (umetnost bíti) in jo izraziti skozi pravilne človeške odnose (umetnost življenja). Vendar samo nova izobrazba ni dovolj. Kot je poudaril Mohammed S. Mesbahi že v knjigi Razglasitev 25. člena, ljudska strategija za preoblikovanje sveta, je treba oblikovati široko ljudsko gibanje, ki bo zahtevalo uvedbo ekonomije delitve z nenehnimi in mirnimi demonstracijami. 25. člen Splošne deklaracije človekovih pravic je zato v središču naših prizadevanj za pravičnejši in miroljubnejši svet: "Vsakdo ima pravico do življenjske ravni, ki njemu in njegovi družini omogoča zdravje in blaginjo, vključno s hrano, obleko, bivališčem, zdravstveno oskrbo in potrebnimi socialnimi storitvami ter pravico do varnosti v primeru brezposelnosti, bolezni, invalidnosti, vdovstva, starosti ali druge nezmožnosti pridobivanja sredstev za preživljanje zaradi okoliščin, neodvisnih od njegove volje." V Ekonomiji delitve pa avtor poudarja vitalno evolucijsko vlogo te osnovne ekonomske in socialne pravice: "25. člen je eden izmed zunanjih izrazov načela medsebojne delitve, duhovna evolucija pa je notranji izraz prav tega načela." Ezoterični pomen Združenih narodov Edinstven položaj Združenih narodov je nenadomestljiv, saj je edina mednarodna institucija, ki predstavlja celotno človeško družino – eno človeštvo. Medsebojna delitev dobrin znotraj družine je danes naravna in nujna praksa, kaj pa delitev dobrin v naši globalni človeški družini? Združeni narodi so primerna organizacija za usklajevanje te pomembne naloge – združevanje presežnih virov vsake države in njihovo pošiljanje tja, kjer so najbolj potrebni. Nekaj podobnega že počnemo na nižji ravni znotraj držav. Pobiramo davke in jih prerazporejamo, kjer je to potrebno – za izobraževanje, zdravstveno varstvo, javno infrastrukturo itd. Enako lahko storimo globalno s sofisticiranim sistemom medsebojne delitve prek Združenih narodov. Združeni narodi imajo zato izjemno vlogo pri omogočanju, da se naše naravne, notranje človeške lastnosti izrazijo na svetovni ravni. "Ali si upamo sanjati, nekega dne, o Združenih narodih, ki podpirajo novo civilizacijo, utemeljeno na ekonomiji delitve, s čimer se bodo prvič v tisočletjih izrazili pravilni človeški odnosi – in tako usmerjali vsak narod, da uresniči svojo edinstveno duhovno usodo?" Združeni narodi imajo skupaj s podporo množic in najsodobnejšo tehnologijo potencial, da spremenijo naš svet, dobesedno ustvarijo "novo civilizacijo". Problem moderne tehnologije Hiter razvoj sodobnih tehnologij se na prvi pogled zdi dober obet za boljšo prihodnost človeštva. Kljub temu se je treba vprašati, ali se tehnologija "resnično uporablja za splošno dobro vseh ljudi, namesto da se jo prisvaja za zasebne interese v vse bolj komercialne namene." Ekonomija delitve je tako s pomočjo spletnih platform in pametnih telefonov postala le še en dobičkonosen poslovni model, ki lahko koristi manjšim skupinam že tako premožnih ljudi in v manjši meri okolju. A hkrati ne pomeni nič revni svetovni večini, ki nima koristi od tehnološkega napredka. Toda, "ko bo evolucija razvoja tehnologije končno postala skladna z zavedanjem načrta za duhovno evolucijo človeštva, bomo lahko priče, kako tehnologija zagotavlja kompleksne logistične rešitve, potrebne za napredni sistem neposredne menjave dobrin po vsem svetu." Tako kot denar tudi tehnologija sama po sebi ni škodljiva; problem je vedno motiv, ki vodi njuno uporabo in distribucijo – ali želimo njune koristi le zase ali za skupno dobro. Ekonomija daru in neposredna menjava Čeprav nas ekonomske teorije učijo, da je sodobno tržno gospodarstvo nastalo iz neposredne menjave, so številni antropologi odkrili, da so prve človeške družbe temeljile na ekonomiji daru – dajanju brez pričakovanja česarkoli v zameno. Ekonomija daru je povezovala skupnosti, krepila medčloveške odnose in odpravljala pomanjkanje. Ekonomija delitve vključuje – tokrat na višji ravni – koncept daru in neposredne menjave. Dajati in prejemati bi morali z altruistično duhovno motivacijo in brez zahtevanja (takojšnjega) povračila. Z upoštevanjem potreb drugih ljudi lahko ustvarimo mirno in varno družbeno in politično okolje v medsebojnem zaupanju. Na zadnji strani te navdihujoče knjige avtor zaključi z evokativnim izrekom: "Na koncu koncev ni take stvari, kot je ekonomija delitve, ekonomija daru ali ekonomija neposredne menjave, temveč samo zdravorazumska ljubeča ekonomija." Če k tej razpravi o ekonomiji delitve dodamo Mesbahijevi knjigi Skupne dobrine človeštva in prej omenjeno Razglasitev 25. člena: ljudska strategija za preoblikovanje sveta, dobimo celovit vpogled, ki stimulira našo intuicijo in nas spodbuja, da postanemo aktivni akterji za spremembe, ki jih svet danes tako nujno potrebuje. "Tisoče let smo že preizkušali vse mogoče načine, skozi vse epohe in civilizacije, ki so se ponosno pojavile in že zdavnaj izginile; samo ljubezni in srca nismo še nikoli upoštevali!" Pravi pomen ekonomije delitve je torej prinesti ljubezen in srce na svetovni oder, v tem smislu bo uvedba ekonomije delitve zaznamovala inavguracijo dobe srca. Rok Kralj Comments are closed.
|