"Globalni dostop do cepiv COVID-19, skrajšano COVAX, je svetovna pobuda za pravičen dostop do cepiv proti COVID-19, ki jo vodijo organizacije Gavi, Vaccine Alliance (prej Global Alliance for Vaccines and Immunization ali GAVI), Coalition for Epidemic Preparedness Innovations (CEPI) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Je eden od treh stebrov pospeševalnika za dostop do orodij COVID-19, pobude, ki so jo aprila 2020 kot odziv na pandemijo COVID-19 začeli izvajati SZO, Evropska komisija in francoska vlada. COVAX usklajuje mednarodna sredstva, da bi državam z nizkimi in srednjimi dohodki omogočil pravičen dostop do testov, terapij in cepiv COVID-19." (COVAX, Wikipedija)
"Do začetka leta 2022 je bilo v okviru sistema COVAX v 144 držav dostavljenih 934 milijona odmerkov cepiv proti COVID-19. Zagotovljenih pa je skupaj 5,52 milijarde odmerkov." (UNICEF) Pustimo ob strani dejstvo, da gre tudi pri globalni delitvi cepiv v okviru mehanizma COVAX v precejšnji meri za sebičnost bogatih držav v smislu: najprej mi, potem pa vsi ostali (revni). A vendarle je to korak naprej, morda pomembna lekcija ali lekcije, ki jih moramo šele ozavestiti. Najpomembnejša lekcija je zagotovo ta, da globalni problem, kot je koronakriza, lahko rešimo samo na svetovni ravni, s sodelovanjem vseh držav in mednarodnih organizacij ter podjetij. Poleg tega lahko vidimo, da imamo mehanizme, tehnologije in infrastrukturo, da v relativno kratkem času z določenimi nujno potrebnimi dobrinami lahko dosežemo večji del svetovnega prebivalstva. Če smo torej zmožni deliti cepiva, ker vemo, da je pandemijo mogoče "zlomiti" samo na globalni ravni, potem lahko razmišljamo tudi o delitvi drugih dobrin, ki rešujejo druge "pandemije", na primer lakoto in skrajno revščino. Po uradnih podatkih je danes v svetu kronično lačnih kar 811 milijonov ljudi, medtem ko se pomanjkljivo prehranjuje kar 3 milijarde Zemljanov (od 7,9 milijarde, kolikor nas v začetku 2022 živi na Zemlji). Za lakoto imamo 100-odstotno učinkovito in varno "cepivo", ki se mu reče hrana in te je že zdaj dovolj za potrebe vseh. Delitev cepiv nam torej odpira pot za reševanje svetovne lakote in skrajne revščine, ki generirata številne druge probleme, med drugimi migracije, družbene konflikte in vsaj deloma tudi podnebne spremembe. Ne moremo več reči, da se ne da. Da se. A ne gre samo za širšo raven, kajti že kaj kmalu se nam lahko zgodi, da bo tudi v Sloveniji dosedanja samoumevnost "vselej polnih polic" postala preteklost, bodisi zaradi motenj v globalnih dobavnih verigah (tudi zaradi pandemije) bodisi zaradi podnebnih sprememb ali kakšnega drugega vzroka. Ekonomija delitve, ki v osnovi pomeni, da vsem ljudem omogočimo dostop do dobrin, ki jih vsi potrebujemo za normalno življenje, mora postati prednostna ekonomska paradigma - tako na ravni države kot tudi globalne skupnosti. Pandemija koronavirusa nam je torej "podarila" nekaj zelo koristnih lekcij. Vprašanje pa je, če smo se iz njih česarkoli naučili. Comments are closed.
|
|