|
Optimizem, ki zahteva delovanje
Ko govorimo o današnjem svetu, bi lahko kaj hitro rekli, da gre vse narobe. Revščina, lakota, vojaški in družbeni konflikti, podnebne spremembe, onesnaženje okolja, migracije - vse to nas navdaja z negotovostjo in strahom pred prihodnostjo. Vsi ti problemi so zahtevni, kompleksni in tudi nevarni. Po drugi strani pa imamo veliko znanja, odlične tehnologije, dovolj osnovnih dobrin in finančnih sredstev, da vse te nakopičene probleme rešimo. Ne samo podnebne spremembe, ki se jih vsaj deloma uspešno lotevamo na globalni ravni, vsi našteti problemi zahtevajo takšen odziv. Vsi ti problemi so (še) rešljivi, a od nas zahtevajo sodelovanje in medsebojno delitev. Predvsem pa delovanje. Preberite več... |
673 milijonov ljudi je lačnih
Zadnje poročilo z naslovom Stanje prehranske varnosti in prehrane v svetu 2025 navaja, da se z lakoto spopada med 638 in 720 milijonov ljudi, kar pomeni vsakega enajstega Zemljana.
Preberite več ...
28 % svetovnega prebivalstva – 2,3 milijarde ljudi – je izpostavljenega zmerni ali hudi prehranski nepreskrbljenosti.
Preberite več ...
|
1 od 4 (2,1 milijarda) ljudi v svojem domu nima primernega dostopa do pitne vode. Preberite več... |
|
|
"Vsakdo ima pravico do življenjske ravni, ki njemu in njegovi družini omogoča zdravje in blaginjo, vključno s hrano, obleko, bivališčem, zdravstveno oskrbo in potrebnimi socialnimi storitvami ter pravico do varnosti v primeru brezposelnosti, bolezni, invalidnosti, vdovstva, starosti ali druge nezmožnosti pridobivanja sredstev za preživljanje zaradi okoliščin, neodvisnih od njegove volje."
25. člen Splošne deklaracije človekovih pravic
25. člen Splošne deklaracije človekovih pravic
|
Hrane je dovolj za vse
Že danes na svetu proizvedemo dovolj hrane za 10 milijard ljudi; v letu 2025 nas na planetu živi 8,2 milijarde. Problem lakote oziroma pomanjkanja hrane torej ni problem premajhne proizvodnje oziroma pridelave, temveč njene porazdelitve. |
|
Veliko hrane zavržemo
Po najnovejših podatkih (WWF, julij 2021) se letno v celotni prehranski verigi (pridelava, predelava, skladiščenje, trgovina, končni uporabniki) zavrže 2,5 milijarde ton hrane, kar pomeni, da kar 40 odstotkov hrane, pridelane za ljudi, propade. |
Enako vredniResnica je, da je človeštvo Eno,
da smo bratje in sestre velike družine, ki si deli skupni dom, Zemljo. Zemeljske dobrine potemtakem pripadajo vsem, edino prav in pravično je, da si jih delimo in tako vsakomur omogočimo dostojanstvo in blaginjo. Z medsebojno delitvijo dobrin bomo zacelili rane ločevanja in uničevalne tekmovalnosti, ki v svetu povzroča tako neizmerno veliko gorja. Medsebojna delitev dobrin je temelj miru in blaginje ter prihodnosti, kjer je vsakdo enako vreden. |
|