Recenzija knjige "Ekonomija delitve, inavguracija dobe srca"
Morali bi se vprašati, ali je to res prava ekonomija delitve, ki naslavlja ključne probleme sveta – revščino, lakoto, družbene konflikte, degradirano okolje in podnebne spremembe? Če želimo ugotoviti, kaj je resnična ekonomija delitve, moramo o tej zadevi globlje razmisliti in knjiga Mohammeda Sofiane Mesbahija Ekonomija delitve, inavguracija dobe srca (december 2021) nam je pri tem lahko v veliko pomoč.
to ni običajno dolgočasna razprava o ekonomski teoriji, ampak navdihujoča kontemplativna razprava, ki presega ekonomsko področje in upošteva notranje vidike našega bitja in družbe. Preberite več ... |
Ekonomija delitve, inavguracija dobe srca
V tej knjigi Mohammed Sofiane Mesbahi trdi, da bi morala biti zamisel o medsebojni delitvi virov vedno usmerjena k našim vladam, zlasti kot odgovor na tragedijo nepotrebne revščine in lakote. Predstavlja zamisel, kaj pomeni uveljaviti načelo sodelovanja v svetovnih zadevah prek Združenih narodov, kar ima globoke osebne in politične posledice. Kajti kot pojasnjuje avtor, ne moremo vzpostaviti pravičnega ekonomskega reda brez občutka naše globalne enotnosti in enosti ter navsezadnje nove duhovne izobrazbe, ki temelji na umetnosti življenja in samouresničevanja.
Preberite več ... |
Srečna dežela
"Sreča je povezana z našo materialno situacijo. A samo do točke, ko imamo dovolj sredstev za zadovoljevanje vseh svojih potreb. Od tu naprej se občutek sreče ne povečuje, temveč se nasprotno celo zmanjšuje. Zelo bogati ljudje niso nič bolj srečni kot povprečno premožni ljudje, zelo revni ljudje pa so zagotovo manj srečni. Zato bi pravičnejša porazdelitev globalnega bogastva ustvarila mnogo srečnejši planet. Medsebojna delitev dobrin je zato ekonomija sreče."
Namesto da se osredotočamo na gospodarsko rast kot na edino merilo ekonomske dejavnosti in politične usmeritve, se raje osredotočimo na blaginjo in srečo ljudi. Preberite več ... |
Skupne dobrine človeštva
"Ne moremo si resno zamisliti nove ekonomske paradigme za upravljanje skupnih zemeljskih virov brez poglobljenega razmisleka o potrebi po vsesvetovni psihološki in družbeni preobrazbi, s katero se bo zavedanje povprečnega človeka razširilo v smeri sprejemanja skupnega dobrega za celotno človeštvo."
S temi besedami Mohammed Sofiane Mesbahi, ustanovitelj nevladne organizacije Share the World's Resources (Delitev svetovnih virov), začenja še eno v nizu svojih del, s katerimi se ukvarja z novimi pogledi in pristopi za reševanje kompleksnih in povezanih globalnih kriz. Preberite več... |
Kaj pa, če bi vseeno pogledali gor
Živimo v svetu, ki zahteva odločitve. Odločitve so vselej povezane z izbirami. Izbire izhajajo iz svobodne volje posameznika. Vendar pa odločitev, ki jo na koncu sprejmemo, nikoli ni samo stvar nas kot posameznika, temveč je vselej povezana tudi z odgovornostjo do drugih oziroma do celotne skupnosti. To je razlika med sebičnostjo in altruizmom.
Preberite več... |
Združeni v raznolikosti
|
Pravičnost, ne dobrodelnost
"Svet potrebuje pravičnost, ne pa dobrodelnosti." (Mary Wollstoecraft)
Biti dobrodelen seveda ni nič slabega. Nasprotno, dobrodelnost je dobra, pozitivna. To nam pove že beseda sama. Vendar pa dobrodelnost ne sme biti "reševalni jopič" za nepravičen ekonomski sistem, ki ustvarja revščino, neenakost in krivice. Preberite več... |
Ekonomija za planet in ljudi
Si lahko zamislimo drugačen, boljši svet? Svet, v katerem nihče ne bo trpel pomanjkanja; kjer bosta lakota in revščina le daljni odmev preteklosti; kjer bomo živeli v miru in blaginji ter v ravnovesju z okoljem in z drugimi živimi bitji, s katerimi si delimo ta čudoviti planet.
Preberite več... |
Čas za prostovoljno preprostost
Danes velja prepričanje, da mora družba za svoj obstoj ves čas rasti, kar se na ekonomskem področju manifestira kot gospodarska rast. Zdaj vemo, da neprestana gospodarska rast ni mogoča, kar nam nedvoumno »sporoča« naše okolje.
Preberite več... |
Enkratni med enkratnimi
Človeštvo je ena družina, ki biva v skupnem domu – na planetu Zemlja, in si za preživetje ter blaginjo pravično deli skupne dobrine. Za resničen premik naprej, v smeri boljše prihodnosti za vse, moramo začeti razmišljati na nov način.
Preberite več... |
O skupnih dobrinah - zunanjih in notranjih
Predstavljajte si, da morate plačevati za zrak, ki ga dihate. Morda se vam to zdi smešno, noro, odbito; a če bi nekomu izpred stoletij nekako lahko povedali, da moramo danes kupovati oziroma plačevati za vodo, ki jo pijemo, bi verjetno mislil, da z vami ni vse v redu – voda je pač od vsakogar, vsakomur prosto dostopna.
Preberite več ... |
Božič in zahvalni dan za 21. stoletje
Ugotovitev, da zunaj nas ne obstaja sistem, ki bi ga lahko okrivili za stanje v svetu, temveč, da smo ta sistem mi vsi skupaj, je pravzaprav boleča. Kajti udobneje je zamahniti z roko in reči, da tako pač je, namesto da bi »bika zgrabili za roge« in se spopadli z lastnim ravnanjem, z vsemi našimi navadami in razvadami, ki skupaj tvorijo »sistem«, ki ga tako zelo sovražimo.
Preberite več ... |
Buda danes - uravnoteženost v mislih, besedah in dejanjih
V času, ko se zdi, da smo kot civilizacija povsem izgubili kompas, ko se »potapljamo« v grobi materializem, kjer prevladujejo pohlep, sebičnost in tekmovalnost, lahko na pomoč »pokličemo« stare modrosti. Buda, Kristus, Mohamed, Konfucij in drugi veliki ljudje so nam posredovali temeljne življenjske modrosti in resnice.
Preberite več ... |