|
Probleme lahko rešimo samo s sodelovanjem
Tekmovanje (konkurenčnost) povzroča nepravičnost, ki vodi v spore, konflikte in vojne. Namesto tekmovanja za dobrine, bi se lahko dogovorili za njihovo pravičnejšo porazdelitev. Je to tako težko? Sodelovanje in tekmovanje ne sodita skupaj: ali sodelujemo ali tekmujemo, vmesna pot ni mogoča. Če bi danes posamezniki, skupine in narodi resnično sodelovali med seboj, potem svet ne bi bil tako neprijazen prostor kot je danes. Sodelovanje je eden od temeljev drugačnih medsebojnih odnosov med posamezniki, skupinami in narodi. Je temelj bolj pravične delitve dobrin. Je temelj ekonomije delitve. Preberite več... |
|
Cilji trajnostnega razvoja
Na vrhu Združenih narodov o trajnostnem razvoju, ki je leta 2015 potekal v New Yorku, je bila soglasno sprejeta Agenda za trajnostni razvoj do 2030. Kot je zapisano v preambuli, je za trajnostni razvoj ključnega pomena odprava revščine v vseh oblikah in razsežnostnih. Agenda 2030 je dejansko akcijski načrt za ljudi, planet Zemljo in blaginjo vseh. Še posebej pa velja izpostaviti 1. in 2. cilj trajnostnega razvoja: odpravo revščine in lakote. Uresničitev teh dveh ciljev je v samem središču Agende 2030, kajti trajnostni razvoj ni niti mogoč niti smiseln, če velik del človeštva neizmerno trpi zaradi pomanjkanja najosnovnejših dobrin v svetu, kjer je vsega dovolj. Medsebojna delitev je pot za odpravo tega največjega madeža na vesti človeštva. Preberite več... |
Zgodovinski primeri mednarodnega sodelovanja
Marshallov načrtČe so ZDA same kmalu po II. svetovni vojni zmogle pomagati Evropi, bi najrazvitejše države danes s skupnimi močmi lahko v kratkem času odpravile svetovno lakoto in skrajno revščino. Da, danes potrebujemo nov Marshallov načrt! Preberite več...
|
Brandtovo poročiloBrandtovo poročilo je izjemen dokument, s katerim so najuglednejše osebnosti takratnega časa poskušale spremeniti temelje globalne politike, ki je povzročala velike razlike med bogatimi in revnimi.
Preberite več... 
Slika: Willy Brandt, Wikipedia
|
Pariški podnebni sporazumPariški podnebni sporazum, ki je bil sprejet leta 2015, je pomemben mednarodni dokument, ki zavezuje veliko večino svetovnih držav, da skupaj rešujejo podnebno krizo.
Preberite več... 
|
COVAX, delitev cepivPustimo ob strani dejstvo, da gre tudi pri globalni delitvi cepiv v okviru mehanizma COVAX za sebičnost bogatih držav v smislu: najprej mi, potem pa vsi ostali (revni). A vendarle je to korak naprej, morda pomembna lekcija ali lekcije, ki jih moramo šele ozavestiti.
Preberite več... 
|
Pravilni človeški odnosiDružba ni zgolj vsota posameznikov,
temveč predvsem celota naših medsebojnih odnosov; če ti temeljijo na sebičnosti in pohlepu ter ločevanju na podlagi rase, vere, prepričanja, družbenega položaja ali česarkoli drugega, potem ustvarjamo svet lakote in revščine, konfliktov in vojn, nezaupanja in strahu, onesnaženja okolja in nas samih; če pa naše medsebojne odnose začnemo graditi na spoštovanju človeške različnosti, razumevanju naše povezanosti ter soodvisnosti – enosti človeštva, bomo ustvarili svet blaginje in miru; da pa bi nam to uspelo, moramo v jedro naših vsakdanjih, predvsem političnih in ekonomskih odnosov postaviti načeli sodelovanja in medsebojne delitve; potem bomo lahko govorili o pravilnih človeških odnosih, ki predstavljajo začetek resničnega izražanja Ljubezni in Modrosti na planetu Zemlja. |
|