 "Eden temeljnih problemov, s katerimi se sooča človeštvo, je problem so-delovanja. Kaj pomeni beseda “so-delovati”? So-delovati pomeni delati stvari skupaj, graditi skupaj, čutiti skupaj, imeti nekaj skupnega, tako da lahko svobodno delujemo skupaj."
"Sodelovanje je radost biti in delovati skupaj – ne nujno tudi delati. Ali to razumete? Otroci imajo naravni občutek za skupno bivanje in delovanje. Niste tega opazili? Sodelujejo pri vsem. Ne pojavi se vprašanje razumevanja ali nerazumevanja, nagrade ali kazni, preprosto želijo pomagati. Njihovo sodelovanje je instinktivno, povezano je z radostjo skupnega bivanja in delanja." "Pomembno je torej, da v samem sebi razvijemo duh sodelovanja, občutek radosti, brez vsake misli na nagrado ali kazen. Tak duh je v večini mladih ljudi, če ga njihovi starši ne pokvarijo.” (J. Krishnamurti) Ko danes govorimo o sodelovanju, pogosto držimo figo v žepu. Če že sodelujemo na političnem ali kulturnem področju, pa zagotovo brez kakršnegakoli usmiljenja tekmujemo na ekonomskem (gospodarskem) področju. Temu potem moderno rečemo konkurenčnost, ki da je dobra, saj naj bi spodbujala razvoj. Ko politiki in ekonomisti danes govorijo o razvoju, v resnici mislijo na vse višje dobičke bodisi države bodisi bogatih posameznikov in družbenih elit. Ne zanimajo jih blaginja, srečnost in zadovoljstvo vseh ljudi v državi, kaj šele na planetu, ampak izključno kolikšno bo v denarju izraženo skupno bogastvo države. Pri tem jih ne zanima, kako je skupno proizvedeno bogastvo neke države (bruto domači proizvod) porazdeljeno, temveč samo, koliko ga je skupaj in koliko ga je povprečno “na glavo” posameznika. Za povprečjem pa se skrivajo ogromne razlike, frustriranost depreviligiranih skupin, revščina in celo lakota. Človeški razvoj pa je v resnici razvoj kvalitete bivanja vsakega posameznika, razvoj medsebojnih odnosov v človeški skupnosti (družinski, lokalni, državni, globalni) in razvoj zavedanja o sebi in svetu. Čeprav gre za nemerljive “količine” to še ne pomeni, da se jih ne da opaziti ali zaznati. Razvoj v svetu, kjer nas je zdaj [leta 2022] že skoraj 8 milijard, ni (več) mogoč z neusmiljeno tekmo za preostale svetovne vire in druge skupne dobrine. Tekmovanje (konkurenčnost) povzroča nepravičnost, ki vodi v spore, konflikte in vojne. Namesto tekmovanja za dobrine, bi se lahko dogovorili za njihovo pravičnejšo porazdelitev. Je to tako težko? Sodelovanje in tekmovanje ne sodita skupaj: ali sodelujemo ali tekmujemo, vmesna pot ni mogoča. Če bi danes posamezniki, skupine in narodi resnično sodelovali med seboj, potem svet ne bi bil tako neprijazen prostor kot je danes. Sodelovanje je eden od temeljev drugačnih medsebojnih odnosov med posamezniki, skupinami in narodi. Je temelj bolj pravične delitve dobrin. Je temelj ekonomije delitve. Sodelovanje na globalni ravni Problemi človeštva - podnebne spremembe, migracije, vojne, onesnaženje okolja, lakota in revščina - so rešljivi, a le če se jih lotimo skupaj. Vemo, da je podnebno krizo mogoče rešiti samo na globalni ravni. Zračne mase in delci ogljikovega dioksida ne poznajo državnih meja. Kaj pa skrajna revščina? Jo res lahko zamejimo na posamezne države in regije? Če tega velikanskega moralnega, ekonomskega in družbenega problema ne bomo reševali na globalni ravni, skupaj, potem bo naša prihodnost kaj klavrna. Zato moramo deliti dobrine in za to potrebujemo sodelovanje. Medsebojna delitev in sodelovanje gresta vedno z roko v roki. Vir: Jiddu Krišnamurti: So-delovanje. Share Slovenija, Kranj. Comments are closed.
|