Po drugi svetovni vojni se je človeštvo za trenutek zavedalo, da prihodnosti brez resničnega sodelovanja ne bo. Da bomo hitro spet zabredli v novo, še hujšo vojno. Organizacija združenih narodov je zrasla na pogorišču dotlej največje in najhujše vojne v človeški zgodovini. In ključne ideje, na katerih je ta častitljiva organizacija zgrajena so mir, pravičnost, sodelovanje, blaginja človeštva. Če verjamemo v te mogočne ideje, potem verjamemo v Združene narode. In verjamemo v enost človeštva. Da lahko živimo drug z drugim in drug poleg drugega, čeprav smo še tako različni.
Ustanovna listina Organizacije združenih narodov (OZN; krajše Združeni narodi, ZN) je bila podpisana 26. junija 1945 v San Franciscu, 24. oktobra istega leta pa je stopila v veljavo in s tem so Združeni narodi tudi uradno začeli z delovanjem. Že sama beseda "združeni" je ključnega pomena za razumevanje te organizacije. ZN danes združuje 195 držav (193 članic in dve državi opazovalki). Glavni moto organizacije je "skupaj oblikujmo našo prihodnost" (Shaping our future together). Ključni cilji Združenih narodov so zajeti v 1. členu njene Ustanovne listine, ki jih na kratko lahko povzamemo kot:
Tem ciljem so Združeni narodi v zadnjem času dodali še zaščito globalnega okolja (še zlasti z zavezujočim Podnebnim sporazumom, ki je bil leta 2015 sprejet v Parizu), kajti tega problema leta 1945, ko je bila Listina sprejeta še ni bilo. Zaščita zemeljskega ozračja, pitne vode, oceanov in rek, gozdov, obdelovalne zemlje; usklajevanje globalne varnostne politike; nadzor nad globalnimi finančnimi in kapitalskimi tokovi ter koordinacija pravičnejše porazdelitve skupnih dobrin človeštva morajo postati temeljne naloge OZN. Na teh ključnih področjih za normalni razvoj človeštva in planeta je potrebno uvesti skupno zakonodajo ter skrbeti za njeno izvajanje. Države bodo še naprej ostale politično, ekonomsko in kulturno samostojne, vendar bodo morale v primerih, ko gre za interese celotnega človeštva in celotnega planeta upoštevati konvencije, deklaracije, zakonodajo in priporočila OZN. OZN mora postati glavni prostor za razprave (forum), v katerih bodo sodelovale vse države sveta ter krovna organizacija, preko katere se bo lahko ukrepalo na področjih, ki so v interesu vseh prebivalcev sveta, ne pa, da bi ta organizacija postala nekakšna svetovna super-vlada ali super-država. Današnja OZN je na pravi poti, da resnično postane takšna organizacija, vendar zato potrebuje številne reforme. Težišče vpliva v OZN se mora prenesti iz Varnostnega sveta, ki ga zaenkrat še vedno obvladuje predvsem pet stalnih članic, k večjemu vplivu Generalne skupščine OZN, kjer so zastopane vse svetovne države. Na področjih globalne varnosti in varovanja človekovih pravic igra OZN že danes relativno pomembno vlogo, v prihodnosti pa bi morala OZN igrati mnogo večjo vlogo tudi na globalnem ekonomskem področju, pri čemer bi šlo za odgovornosti kakršne so: zadovoljevanje potreb vseh ljudi ter trajnostni razvoj človeške družbe in planeta kot celote. Glavne naloge v tej smeri bi lahko združili v naslednje tri sklope:
OZN mora torej prevzeti svojo globalno vlogo na področjih, kjer so posamezne države skorajda povsem nemočne. Comments are closed.
|
|