 Če želimo skupno prihodnost, da bo sleherni Zemljan živel v blaginji, miru in v primernem naravnem okolju, je ključnega pomena razumevanje koncepta enosti človeštva. Kajti če bomo še naprej stopali po poti ločevanja, sebičnosti, tekmovalnosti, izkoriščanja, premoči, bo naša prihodnost kaj klavrna, če sploh bo. Kaj je enost človeštva in zakaj je tako zelo pomembno, da jo razumemo in tudi živimo?
Ljudje smo družbena in družabna bitja, zato vselej pripadamo neki skupnosti. Ne samo zaradi lažjega življenja v materialnem oziroma ekonomskem smislu, pripadnost skupnosti ali skupini nam prinaša tudi druge "darove" – čustvene, kulturne, duhovne itd. Vsakdo se zato lahko po liniji najmanjšega odpora identificira z družino ali s prijateljsko, šolsko, lokalno, politično, versko ali drugo skupnostjo. Tudi pripadnost veliki skupnosti – državi ali še širši skupnosti (npr. Evropi) − je danes skorajda nekaj samoumevnega. Potem pa nenadoma sledi "rez" – le redki ljudje so namreč danes zmožni razmišljati o človeštvu kot o celoviti skupnosti, kot o "veliki človeški družini" oziroma o enosti človeštva. A danes vendarle vemo, da smo v genetskem smislu in po svojem izvoru dejansko pripadniki ene družine ali v znanstvenem jeziku: podvrsta Homo sapiens sapiens, iz vrste Homo sapiens, rodu Homo (človek). S komerkoli na Zemlji smo si v genetskem smislu 99,5-odstotno podobni; vsega 3000 generacij oziroma 100.000 let v preteklosti pa smo imeli vsi ljudje skupne prednike. Dejstvo je tudi, da smo si različni. Vendar so te razlike predvsem jezikovne, kulturne, svetovnonazorske, politične itd. Razlike so pogojene predvsem z značilnostmi okolja, v katerem se rodimo. Ker smo se v preteklosti razvijali precej ločeno, so se razlike med nami povečevale. Danes pa, v času interneta, globalne trgovine in turizma ter enostavno dostopnih transportnih sredstev, postajamo vse bolj povezani in ugotavljamo, da smo si vendarle – zelo podobni. Globalizacija, ki jo tako radi kritiziramo, ima sicer res precej temnih strani (npr. pretirana moč globalnih korporacij in najvplivnejših svetovnih držav), a je hkrati tudi proces povezovanja, odkrivanja naše soodvisnosti, krepitve sodelovanja in povezovanja v eno globalno skupnost. Kar pa ne pomeni, da moramo pri tem zavreči svoje kulturne, jezikovne in druge identitete. Enost človeštva torej najprej pomeni prepoznavanje človeštva kot soodvisne in povezane skupnosti, ki ima skupne cilje. Ključni cilji človeštva so blaginja vseh ljudi, zdravo planetarno okolje in mir; te cilje smo zapisali v številnih mednarodnih dokumentih in pogodbah (npr. v Splošni deklaraciji človekovih pravic, Pariškem sporazumu o podnebnih spremembah, ciljih trajnostnega razvoja itd.). Ti cilji so torej tisto, na čemer moramo graditi prihodnost človeštva. Vseeno je torej, katere rase smo, kateremu narodu ali državi pripadamo, kakšna je naša veroizpoved, politično ali drugo prepričanje (razen če ni uperjeno proti drugim ljudem), kajti smo enakovredni in enakopravni pripadniki človeštva, povezani s skupnim domom – planetom Zemlja – in našimi skupnimi cilji. Če to zares razumemo in sprejmemo, potem vemo, kaj je enost človeštva, ki jo v dobršni meri odseva 1. člen Splošne deklaracije človekovih pravic: "Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni so z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje." Ravnati drug z drugim kakor bratje (pojem bratstva seveda ne izključuje žensk), pomeni ravnati z vsemi drugimi ljudmi kot s svojimi družinskimi člani, kar vsi ljudje pravzaprav tudi smo. Potem je tudi samoumevno, da z njimi delimo svoje dobrine, ki tako ali tako pripadajo vsem Zemljanom. Le zakaj bi pripadale samo nekaterim? Potem tudi razumemo, da je ekonomija delitve način, kako lahko slehernemu Zemljanu zagotovimo zdravje in blaginjo, kot pravi 25. člen Splošne deklaracije človekovih pravic. Razumevanje enosti človeštva je zato prvi korak, da bomo lahko zaživeli kot sodelujoča globalna skupnost, ki z medsebojno delitvijo dobrin nikogar ne pusti na cedilu in ne pusti, da bi kdorkoli trpel ali umiral zaradi pomanjkanja najosnovnejših dobrin. Človeštvo je ENO. Vir: EKONOMIJA DELITVE, uresničitev 25. člena v 21. stoletju Comments are closed.
|