 Vsak človek ima enake osnovne potrebe, ki so povezane so z našim fizičnim telesom, da lahko raste, se razvija in vzdržuje življenjske procese. Potrebujemo hrano in vodo, oblačila in stanovanje. Poleg teh pa za življenje v kompleksnem družbenem okolju potrebujemo še zdravstveno in socialno varstvo ter izobraževanje. S temi osnovnimi človeškimi potrebami je povezana cela vrsta izdelkov in storitev, za katere je "odgovorna" ekonomija. Na prvo mesto tega pomembnega družbenega (pod)sistema bi morali postaviti skrb za zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb vseh ljudi na planetu Zemlja. Za to pa potrebujemo medsebojno delitev in sodelovanje. Osnovne človekove potrebe so povezane predvsem z našim fizičnim telesom, ki za rast, razvoj in vzdrževanje življenjskih procesov potrebuje določene snovi in pogoje. Pravzaprav ima vsako živo bitje osnovne potrebe; rastline npr. potrebujejo sončno svetlobo (energijo), vodo, ogljikov dioksid in določene mineralne snovi. Živali potrebujejo hrano (ki je prav tako energija v različnih oblikah), vodo, zrak, skrivališče oziroma prebivališče, bolj razvite pa tudi osnovne lekcije iz preživetja: kako uloviti hrano in si najti primerno skrivališče. Pri človeku so osnovne potrebe še kompleksnejše; poleg hrane, vode, zraka, bivališča in osnovnih lekcij preživetja potrebujemo tudi oblačila (ki nas ščitijo pred pretirano izgubo energije). Ker pa so naša telesa šibkejša in slabše prilagojena okolju, kot so telesa živali, in ker živimo v kompleksnejšem družbenem okolju, potrebujemo tudi zdravstveno in socialno varstvo. Poleg tega potrebujemo tudi izobraževanje, saj živimo v družbenem okolju, ki zahteva veliko več kot zgolj osnovne lekcije iz preživetja. Zadovoljevanje osnovnih potreb je temeljna ekonomska naloga slehernega živega bitja: "kako si zagotoviti dobrine, ki omogočajo zadovoljevanje osnovnih telesnih potreb?" Posredno ali neposredno so dobrine le različne oblike energije, ki jo telo potrebuje za rast, razvoj in vzdrževanje življenjskih procesov (o energiji govorimo, ker vemo, da je tudi materija le oblika energije). Če torej povzamemo, lahko rečemo, da ima sleherni človek na Zemlji naslednje osnovne potrebe:
Možnost zadovoljevanja osnovnih potreb je torej osnovna pravica slehernega Zemljana, ki je zapisana v 25. členu Splošne deklaracije človekovih pravic. Zato mora biti prva in najpomembnejša ekonomska prioriteta zadovoljevanje osnovnih potreb vseh ljudi na planetu! Na tem temelju pa lahko dosežemo pravi cilj delovanja ekonomskega sistema, to je blaginjo človeštva. Blaginjo človeštva lahko opredelimo kot stanje, ko vsak Zemljan lahko nemoteno zadovoljuje svoje osnovne potrebe, hkrati pa živi v zdravem in mirnem okolju, ki mu omogoča razvoj vseh njegovih potencialov. To pomeni, da se lahko izraža na področjih, ki so skladna z njegovimi zmožnostmi in željami, npr. na področju kulture, športa, socialnih aktivnosti, ekologije, filozofije, pedagogike itd. Blaginja človeštva ne pomeni, da imamo vsi ljudje enako premoženje, enake dobrine in enake aktivnosti. Pomeni pa, da imamo možnost nemoteno zadovoljevati osnovne potrebe in dostopati do tistih dobrin in storitev, ki nam omogočajo razvoj naših potencialov. O blaginji človeštva ne moremo govoriti, dokler kdorkoli na planetu Zemlja trpi za pomanjkanjem osnovnih dobrin, npr. hrane, neoporečne vode in zdravil. Vir: EKONOMIJA DELITVE, uresničitev 25. člena v 21. stoletju Comments are closed.
|